Napake na cesti niso redkost. Mnogi vozniki, kolesarji in pešci imajo napačne predstave o prometnih pravilih in lahko s tem ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu. Ta članek predstavlja in pojasnjuje deset najpogostejših napak na cesti.
Zmota 1: Kolesarji morajo vedno uporabljati kolesarsko stezo. Zmota 2: Kolesarji smejo vedno voziti drug poleg drugega. Zmota 3: Kolesarji morajo vedno nositi kolesarsko čelado. Zmota 4: Kolesarjem je vedno dovoljena vožnja po pločniku. Zmota 5: Kolesar mora vedno dati prednost. Zmota 6: Kolesarji smejo vedno prehitevati po desni. Zmota 7: Kolesarji morajo vedno uporabljati kolesarsko stezo, tudi če je ta v slabem stanju. Zmota 8: "Kolesarjem je vedno dovoljeno voziti skozi rdečo luč." Zmota 9: “Kolesarji morajo vedno voziti po desni strani”. Zmota 10: "Kolesarjem je vedno dovoljena vožnja po avtocesti."
Sorodne objave:
Kolesarji niso vedno dolžni uporabljati kolesarske steze. Ta predpostavka je pogosta napačna predstava v cestnem prometu. Po cestnoprometnih predpisih (StVO) morajo kolesarji uporabljati kolesarsko pot le, če je označena s prometnim znakom 237. Prometni znak je sestavljen iz modrega znaka z belim simbolom kolesa in belo puščico, ki kaže v smeri, v katero vodi kolesarska steza.
Obstajajo situacije, ko kolesarjem ni treba uporabljati kolesarske steze. Na primer, če je kolesarska steza v slabem stanju, blokirana z gradbišči ali blokirana s parkiranimi avtomobili, se kolesarjem dovoli premik na cesto. Tudi če je kolesarska steza preozka ali preobremenjena s pešci, se lahko kolesarji premaknejo na cesto.
Kolesarjem ni treba uporabiti kolesarske steze, tudi če vodi v napačno smer ali če želijo voziti po prednostni cesti. V teh primerih se je varneje umakniti na cesto, da bi imeli boljši pregled nad prometom in da bi vas drugi udeleženci v prometu bolje opazili.
Na splošno pa naj kolesarji vedno uporabljajo kolesarsko pot, če je varna in prosto plovna. Samo v izjemnih situacijah je dovoljena vožnja po cesti.
Kolesarji ne smejo vedno voziti drug poleg drugega. Ta izjava je napaka. Cestnoprometni predpisi (StVO) določajo, da morajo kolesarji po cestišču voziti drug za drugim, da ne ovirajo prometa. To pomeni, da smejo kolesarji voziti drug poleg drugega le, če ne ovirajo prometa.
Kolesarji naj praviloma vozijo drug za drugim, da ne ovirajo prometa. To še posebej velja, če je cesta ozka ali ovinkasta ali če je promet gost. Če kolesarji vozijo drug poleg drugega, lahko to onemogoči promet. Zato naj v teh situacijah vozijo drug za drugim.
So pa tudi izjeme, v katerih se kolesarji smejo voziti drug poleg drugega. Izjema je na primer, če je ulica dovolj široka in promet ni oviran. Druga izjema je, ko kolesarji potujejo v skupini najmanj 16 oseb. V tem primeru smejo voziti drug ob drugem, ker jih je tako hitreje in lažje prehiteti.
Pomembno je, da kolesarji poznajo in upoštevajo pravila vožnje drug ob drugem. Vedno bodite previdni, da ne ovirate prometa in se vozite drug ob drugem le, ko je to varno.
Pogosta napačna predstava je, da morajo kolesarji vedno nositi kolesarsko čelado. Vendar temu ni tako. V Nemčiji trenutno ni splošne zahteve, da morajo kolesarji nositi čelade. Čelada je obvezna samo za nekatere vrste vozil, kot so mopedi ali S-Pedelec.
Čeprav ni splošne zahteve po nošenju čelade, je kolesarjem priporočljiva uporaba čelade. Kolesarska čelada lahko prepreči ali vsaj omili resne poškodbe glave ob padcu. Nošenje čelade bi moralo postati samoumevno, še posebej za otroke in mladostnike.
Vendar pa obstajajo tudi argumenti proti nošenju čelade. Nekaterim kolesarjem je nošenje čelade neprijetno ali neestetsko. Nošenje čelade lahko vodi tudi do lažnega občutka varnosti, zaradi česar lahko kolesarji izvajajo bolj tvegane manevre.
Na splošno ostaja nošenje kolesarske čelade osebna odločitev. Vendar se je treba zavedati, da lahko čelada bistveno zmanjša tveganje za poškodbe v primeru padca.
Obstaja veliko vztrajnih napačnih predstav o cestnem prometu. Eden od njih je, da se kolesarji vedno smejo voziti po pločniku. Vendar je to pogosta napačna predstava.
Načeloma morajo kolesarji uporabljati cesto. Pločnik smejo uporabljati le, če kolesarske steze ni ali je ta neuporaben. V tem primeru pa morajo voziti s hitrostjo hoje in imajo prednost pešci.
So pa tudi izjeme, ko je kolesarjem dovoljena vožnja po pločniku. Otroci do osmega leta starosti se morajo voziti po pločniku, do desetega leta pa se smejo voziti po pločniku. Odrasla oseba lahko spremlja otroka pri kolesarjenju po pločniku.
Tudi če je kolesarska steza na voljo, vendar ni uporabna, je kolesarjem dovoljena uporaba pločnika. Tako je na primer, če kolesarsko stezo ovirajo parkirani avtomobili ali gradbišča.
Pomembno je omeniti, da morajo kolesarji vedno voziti previdno po pločniku in ne ogrožati pešcev. Kršitve pravil imajo za posledico globe.
Na splošno je zmotno prepričanje, da smejo kolesarji vedno voziti po pločniku. Vedno morate uporabljati cesto, pločnik pa le v izjemnih primerih.
Kolesarji pogosto uživajo posebne pravice in privilegije na cesti, ki se jih mnogi vozniki bodisi ne zavedajo ali jih nočejo sprejeti. Ena najpogostejših napačnih predstav je, da imajo kolesarji vedno prednost in da jim morajo vozniki praviloma dati prednost. Toda ali je to res res?
V skladu z 8. členom Zakona o cestnem prometu (StVO) morajo kolesarji načeloma upoštevati enaka prometna pravila kot vozniki. To tudi pomeni, da morajo v določenih situacijah dati prednost drugim udeležencem v prometu. Voznikom morajo na primer dati prednost pri zavijanju ali prečkanju ulic s prehodi za pešce.
Pogost primer prednostne situacije je zavijanje v križišču. Tukaj morajo kolesarji dati prednost voznikom, če so že v križišču ali prihajajo z desne. Kolesarji morajo dati prednost pešcem tudi na prehodih za pešce, če so že zapeljali na zebro.
So pa tudi situacije, v katerih imajo kolesarji prednost. Na primer, na splošno jim je dovoljeno nemoteno kolesariti po kolesarskih stezah in kolesarskih ulicah, ne da bi morali umakniti prednost voznikom. Tudi če se vozijo po cesti s simbolom kolesa na sredini, imajo prednost pred vozniki.
Na splošno lahko rečemo, da kolesarji nimajo vedno prednosti in da morajo v določenih situacijah dati prednost drugim udeležencem v prometu. Vozniki naj bodo zato vedno pozorni in upoštevajo prometna pravila, da se izognejo nesrečam.
Kolesarji ne smejo vedno prehitevati po desni. Obstajajo določena pravila, ki jih morajo upoštevati. V tem razdelku so razložena pravila proti prehitevanju po desni in izjeme pri prehitevanju po desni.
V skladu s četrtim odstavkom 5. člena Zakona o cestnem prometu (StVO) je prehitevanje po desni na splošno prepovedano. To pomeni, da vozila, ki vozi po desnem pasu, ne more prehiteti drugo vozilo na levem pasu. To pravilo velja tudi za kolesarje.
Vendar pa obstaja izjema za kolesarje. V skladu z 8. odstavkom 5. člena StVO smejo kolesarji prehitevati avtomobile levo od njih po desni, če je na voljo dovolj prostora ter vozijo zmerno in posebno previdno. Ta izjema velja le, če promet poteka po levem pasu ali če gre za enosmerno ulico.
Pomembno je opozoriti, da kolesarji ne smejo vedno prehitevati po desni. Vedno morate zagotoviti dovolj prostora in voziti z zmerno hitrostjo ter posebno previdno. Če teh pravil ne upoštevate, lahko ogrožate sebe in druge udeležence v prometu.
Na splošno morajo kolesarji vedno voziti previdno in obzirno, da se izognejo nesrečam. Čeprav je v določenih situacijah dovoljeno prehitevati po desni strani, morate vedno paziti, da ne ogrožate drugih udeležencev v prometu.
Mnogi kolesarji menijo, da morajo vedno uporabiti kolesarsko stezo, če le ta obstaja. Vendar je to napaka. V skladu s 4. odstavkom 2. člena Zakona o cestnem prometu (StVO) morajo kolesarji uporabljati kolesarsko pot le, če je v dobrem stanju in je za njih smiselna uporaba. Če je kolesarska steza v slabem stanju, na primer zaradi lukenj ali grbin, kolesarjem ni treba voziti po njej.
Velja pa opozoriti, da morajo biti kolesarji vedno pozorni na varnost v cestnem prometu, ko se odločijo zapustiti kolesarsko stezo. Če je kolesarska steza v slabem stanju, a je cesta bolj nevarna, naj kolesarji vseeno uporabljajo kolesarsko stezo.
Če je kolesarska steza v slabem stanju in je za kolesarje nesmiselna uporaba, lahko kolesarji uporabljajo cesto. Pozorni pa morajo biti na varnost v cestnem prometu in se obnašati tako, da ne ogrožajo sebe ali drugih udeležencev v prometu.
Pomembno je, da so kolesarji vedno pozorni na varnost v cestnem prometu in se obnašajo tako, da ne ogrožajo sebe ali drugih udeležencev v prometu. Če je kolesarska steza v slabem stanju, naj kolesarji zapustijo kolesarsko stezo šele, ko je cesta bolj varna.
Pogosta napačna predstava je, da smejo kolesarji vedno prevoziti rdečo luč. Pravzaprav morajo kolesarji, tako kot vozniki, upoštevati prometna pravila in se ustavljati pred rdečo lučjo. Cestnoprometni predpisi (StVO) določajo, da je ustavitev na stop črti obvezna, ko sveti rdeča luč.
Vendar pa obstajajo izjeme, kjer je kolesarjem dovoljena vožnja skozi rdečo luč. Izjema je na primer, če je na semaforju prikazana zelena kolesarska puščica. V tem primeru smejo kolesarji zaviti desno ali levo, tudi če na semaforju sveti rdeča luč.
Druga izjema je, če je semafor pokvarjen ali ne deluje. Vendar morajo biti v tem primeru kolesarji še posebej previdni in poskrbeti za varno kolesarjenje skozi križišče.
Pomembno je, da kolesarji upoštevajo prometna pravila in ustavljajo pred rdečo lučjo. Le v izjemnih primerih smejo voziti skozi rdečo luč.
Kolesarji sodijo med šibkejše udeležence v prometu in so pogosto ogroženi. Zaradi tega obstaja veliko pravil, ki jih morate upoštevati. Eno od teh pravil pravi, da morate vedno voziti po desni strani. Marsikdo pa misli, da morajo kolesarji vedno voziti po desni strani. Vendar je to napaka.
Predpis, da morajo kolesarji praviloma voziti po desni strani, je določen v četrtem odstavku 2. člena Zakona o cestnem prometu (StVO). Ta uredba naj bi pomagala zagotoviti nemoten in varen promet. Ko kolesarji vozijo po desni strani, jih hitro prehitijo hitrejša vozila.
Vendar pa obstajajo situacije, ko je za kolesarje varneje voziti po levi strani. Na primer, če uporabljate cesto s tračnicami ali če želite voziti v nasprotni smeri po enosmerni ulici. V teh primerih smejo kolesarji voziti po levi strani, če s tem nikogar ne ogrožajo.
Kolesarji smejo voziti po levi strani, če:
Pomembno pa je vedeti, da smejo kolesarji voziti po levi strani le, če nikogar ne ogrožajo. Zato morate biti še posebej previdni in pozorni na promet.
Na splošno naj kolesarji vedno vozijo po desni strani, kadar koli je to mogoče in varno. Če pa morajo voziti po levi strani, naj bodo še posebej previdni in upoštevajo prometna pravila.
Še vedno je veliko kolesarjev, ki menijo, da se smejo voziti po avtocestah. Vendar je to pogosta napačna predstava. V skladu s 4. odstavkom 18. člena Zakona o cestnem prometu (StVO) je kolesarjem prepovedana vožnja po avtocestah. To velja tudi za spremljevalne poti in trda ramena.
Prepoved velja z dobrim razlogom: avtoceste so namenjene hitrim vozilom, kolesarji pa lahko s počasnejšo hitrostjo predstavljajo veliko tveganje za sebe in druge udeležence v prometu. Poleg tega na avtocestah ni kolesarskih stez ali kolesarskih stez, po katerih bi bilo mogoče varno potovati.
Kolesarji, ki se želijo voziti po avtocestah, se morajo zavedati, da s tem ne kršijo le prometnih predpisov, ampak s tem ogrožajo svoja življenja in življenja drugih udeležencev v prometu. Obstaja pa veliko alternativnih poti in načinov prevoza, s katerimi lahko kolesarji varno pridejo na cilj.
Ena možnost je uporaba kolesarskih stez in pasov, ki so prisotni na številnih ulicah in poteh. Javni prevoz, kot so avtobusi in vlaki, pogosto ponuja tudi prostor za kolesa.
Kolesarji naj vedno poskrbijo, da bo njihova vožnja čim bolj varna. To vključuje tudi izbiro primerne poti in upoštevanje prometnih pravil. Le tako se lahko zaščitijo pred nesrečami in zaščitijo druge udeležence v prometu.
Na splošno je na cesti veliko napak, ki lahko vodijo v nevarne situacije. Kolesarji naj se poučijo o prometnih pravilih, da ne ogrožajo sebe in drugih udeležencev v prometu. 10 največjih napak v cestnem prometu je:
Pomembno je, da se kolesarji zavedajo, da morajo tako kot vozniki upoštevati prometne predpise. Seznanite se z veljavnimi pravili in se po cestah gibajte varno. Nesrečam se je mogoče izogniti z varno vožnjo.
